Pljučni rak
Pljučni rak je v Sloveniji po pogostosti na četrtem mestu med vsemi raki, tako pri moških kot pri ženskah, in je na prvem mestu po vzroku smrti zaradi raka. Letno zboli več kot tisoč ljudi. Glavni dejavnik tveganja za nastanek je aktivno kajenje tobaka. Kadilcu se zviša verjetnost nastanka pljučnega raka za več kot desetkrat. V Sloveniji kadi vsak četrti polnoletni prebivalec. Pomembno za nastanek pljučnega je starost ob začetku kajenja, število dnevno pokajenih cigaret in trajanje kajenja. Cigaretni dim vsebuje nekaj tisoč škodljivih snovi, ki lahko vodijo v poškodbe celic dihalnih poti, iz katerih se nato razvije pljučni rak. Ugotovili so tudi, da so 'blažje' cigarete (light, mild itd.) povsem enako škodljive. Najboljša preventiva je takojšnje prenehanje kajenja, saj se približno deset let po prenehanju verjetnost za razvoj raka izenači z nekadilcem. Poleg kajenja je tudi izpostavljenost drugim faktorjem pomemben dejavnik tveganja za razvoj pljučnega raka. Gre za izpostavljenost predvsem na delovnem mestu: vdihovanje azbestnega prahu, izpostavljenost strupom v naftni, usnjarski, kovinostrugarski in plastični industriji.
Večina bolnikov ima ob diagnozi že napredovalo bolezen. Prva sprememba, ki lahko kaže na pljučnega raka, je spremenjen jutranji kašelj. Ta postane dražeč, v sputumu se lahko pojavi kri. Oseba lahko postane hripava. Lahko se pojavi težko dihanje, ki ga lahko spremljata vročina in znojenje. Pojavi se bolečina v prsnem košu ali drugje po telesu. Alarmanten znak, da je nekaj narobe, pa je tudi hujšanje (lahko ob normalnem apetitu).
Zdravnik pošlje bolnika na rentgensko slikanje pljuč. Ob izvidu, ki morebiti kaže na pljučnega raka, se nato v specializirani pulmološki obravnavi opravi dodatno slikanje (CT glave, prsnega koša in trebuha). Tako se določi morebitna razširjenost bolezni. Z uporabo upogljive cevke se v lokalni anesteziji pregledajo tudi bronhiji in pridobi morebitni material za histološko opredelitev tumorja ter opravi dodatno testiranje na biološke označevalce, ki vodijo v terapijo s tarčnimi zdravili (določanje mutacije gena receptorja za epidermalni rastni faktor (EGFR), ter prerazporeditev ALK). Material za citološko analizo se lahko pridobi tudi iz povečane bezgavke ali s CT-vodeno pertorakalno punkcijo.
Po tipu celic, iz katerih vznikne, poznamo pogostejši tip, nedrobnocelični pljučni rak, ki ga po pogostnosti delimo na ploščatocelični (epidermoidni), žlezni (oz. adenokarcinom) ter manj pogost velikocelični karcinom. Drugo podskupino sestavlja drobnocelični (oz. mikrocelularni) pljučni rak.
V zdravljenju pljučnega raka lahko pridejo v poštev obsevanje (radioterapija), kirurgija ter sistemsko (kemoterapija, imunoterapija ali tarčna zdravila) oz. kombinirano zdravljenje. Zdravljenje je odvisno od vrste pljučnega raka in obsega bolezni (rak se lahko razširi tudi v druge telesne organe – metastazira). V zelo zgodnjem stadiju nedrobnoceličnega raka (približno desetina bolnikov) je standardno zdravljenje operacija, v poštev prihaja odstranitev prizadetega dela pljuč (lahko celotnega režnja – lobektomija ali manjšega segmenta – segmentektomija). Ko pljučni rak napreduje, se lahko uporabi kirurški pristop za lajšanje težav in izboljšanje kakovosti življenja (t. i. paliativno zdravljenje).
Najpogostejši način zdravljenja pljučnega raka je obsevanje, tako ob lokalno omejeni bolezni kot tudi napredovali bolezni (metastatska bolezen). Obsevanje se lahko kombinira s kemoterapijo, ki jo bolnik dobi pred obsevanjem ali sočasno z obsevanjem. Najpogosteje se uporabljajo citostatiki na osnovi platine. Obsevalno zdravljenje traja približno 6–7 tednov. Kadar se obsevanje uporablja predvsem za lajšanje težav, je to paliativno obsevanje.
Kirurškemu zdravljenju lokalno omejene bolezni se lahko doda kemoterapija na osnovi platine. Zdravljenje neozdravljive, napredovale bolezni je sistemsko (kemoterapija, imunoterapija ali tarčna zdravila). Uporabi se lahko tudi terapija s tarčnimi zdravili, če imajo celice pljučnega raka mutacije bodisi gen receptor za epidermalni rastni faktor (EGFR) – erlotinib, gefitinib, bodisi prerazporeditev ALK – krizotinib. Sistemsko zdravljenje pljučnega raka je izredno napredovalo z uporabo imunoterapije – t. i. zaviralcev imunskih stikal (checkpoint inhibitors). Raziskave kažejo, da gre za varna in učinkovita zdravila v zdravljenju sistemsko napredovale bolezni. Zdravila so zdaj dostopna tudi v Sloveniji.
