Računalniška tomografija(Computed tomography = CT)

Računalniška tomografija (v nadaljevanju: CT) je globinsko slikanje telesa z uporabo rentgenskih žarkov, ki jim je telo izpostavljeno le v času neposredne preiskave. Metoda temelji na merjenju absorpcije rentgenskih žarkov, računalnik pa na osnovi dobljenih podatkov ustvari prikaz notranjosti organizma ter tridimenzionalen računalniški model opazovanega telesa. Posnetki so preglednejši in natančnejši od klasičnih rentgenskih slik in tudi kontrastnost med različnimi tkivi (kosti, mišice, maščoba, tekočina) je boljša. Kontrastnost med tkivi in spremembami v tkivih povečamo z uporabo kontrastnega sredstva, ki ga vbrizgamo v veno med preiskavo, kar omogoča boljšo in natančnejšo oceno, pa tudi boljši in zanesljivejši prikaz žil. Zato medicinska sestra pred preiskavo v žilo vstavi kanal. Kontrast lahko uporabljamo tudi kot tekočino za pitje. Uporabljana kontrastna sredstva vsebujejo jod.

CT-preiskava traja največkrat okrog 15 minut. Večinoma jo opravimo leže na hrbtu (v nekaterih primerih tudi v drugačnih položajih) na premični mizi, ki se med slikanjem premika skozi CT-napravo. Med preiskavo je potrebno popolnoma mirovati in se ravnati po navodilih – zlasti o dihanju. Vsako gibanje močno vpliva na kvaliteto slike. Med preiskavo je osebje v sosednjem prostoru in spremlja bolnike.

Na kvaliteto slike vplivajo tudi kovinski predmeti, denimo tujki in vsadki, zato je potrebno odstraniti kovinske predmete s področja slikanja.

Po preiskavi s kontrastnim sredstvom je potrebno ostati v čakalnici še pol ure, da lahko takoj posredujemo v primeru zapleta – alergije. Po preteku tega časa odstranimo vensko kanilo. V primeru, da je potrebno pitje kontrastnega sredstva, od začetka pitja do odhoda iz diagnostičnega oddelka lahko mine tudi dve uri.

Posebne priprave na CT niso potrebne, razen za CT trebuha, kjer je priporočljivo biti pred preiskavo šest ur tešč (izjeme so sladkorni bolniki), in za CT-kolonografijo, kjer je priprava bolnika enaka kot pred kolonoskopijo.

Vse ženske v rodni dobi, pri katerih obstaja verjetnost nosečnosti, in doječe matere morajo na svoje stanje nujno opozoriti zdravstveno osebje.

TVEGANJA CT-PREISKAVE

Med preiskavo telo prejme ionizirajoče sevanje, ki je v povprečju tolikšno, kot bi ga sicer dobili v dveh do petih (v nekaterih primerih več) letih naravnega sevanja – temu pravimo naravno ozadje. To je sprejemljiva vrednost v primerjavi z diagnostično vrednostjo, ki jo preiskava prinaša.

Po prejemu kontrastnega sredstva bolniki navajajo nekoliko neprijetne občutke: siljenje na bruhanje, kovinski okus v ustih, siljenje na vodo, občutek toplote po telesu. Lahko pa kontrastno sredstvo povzroči resnejše zaplete – predvsem alergije ali poslabšanje delovanja ledvic.

Alergije so največkrat blage: rdečica kože, srbečica. Lahko se pojavi oteklina obraza ali trupa, težko dihanje, astmatični napad, krči, šok. Opisani resnejši zapleti so redki. Alergična reakcija na kontrastno sredstvo je najverjetnejša v prve pol ure po vbrizganju, zato odstranimo kanilo šele po preteku omenjenega časa. V tem času je potrebno biti pozoren na vse neobičajne spremembe, kot so srbečica, izpuščaji po koži, praskanje v grlu, občutek težkega dihanja, nenadna oteklina obraza ali zgornjega dela trupa. Če se podobni znaki pojavijo kasneje, že po odhodu iz diagnostičnega oddelka, je potrebno poiskati nasvet osebnega ali dežurnega zdravnika.

Pri bolnikih, ki imajo oslabljeno delovanje ledvic, in pri sladkornih bolnikih lahko kontrastno sredstvo sicer dodatno poslabša delovanje ledvic. V teh primerih je pred preiskavo včasih potrebna posebna priprava (z zdravili, pitjem tekočine ali intravenskim dovajanjem tekočine v telo). Največkrat je to poslabšanje začasno. Takemu zapletu se v veliki meri lahko izognemo, če imamo na razpolago svež laboratorijski izvid ledvične funkcije. Po preiskavi je potrebno piti veliko tekočin (bolniki z omejitvijo vnosa tekočin količino tekočine prilagodijo navodilu lečečega zdravnika), da se prejeto kontrastno sredstvo čim prej izloči iz telesa.

Izlitje (ekstravazacija) kontrastnega sredstva v podkožje v okolici žile je redkek zaplet (manj kot 1 % pacientov), kadar med vbrizgavanjem kontrastnega sredstva prek intravenskega kanala v periferni veni razpoka žila in kontrastno sredstvo začne izhajati v podkožje v okolici žile. Ekstravazacija je boleča na mestu vbrizgavanja, zato je potrebno ob bolečini takoj opozoriti radiološkega inženirja, da preneha vbrizgavati. Posledice ekstravazacije kontrastnega sredstva so tem večje, čim več kontrastnega sredstva izteče v podkožje. Pri majhnih količinah (do 50 ml) gre navadno le za manjšo oteklino in rdečino na mestu vbrizgavanja, izlitje večjih količin (več kot 100 ml) pa lahko privede do odmrtja kože ali motene prekrvavitve okončine, kar včasih lahko zahteva celo kirurški poseg.